Tako si lepa, ti je rekel že kdo,
tvoje oči so kot oprano nebo,
lahko bi se utopil v njih in znova rodil.
Daj, me objemi, pozabi na čas,
res si lepa, ko zibaš počas’,
tako kot lena reka, ki vabi me.
Izgubiva se lahko v noč,
saj tega nihče opazil ne bo,
lahko pa pleševa celo noč s prijatelji,
saj men je važno le to, da ko se jutro zbudi,
ti ob meni zaspiš.
Objemi me in stisni močno, greva drugam,
nihče opazil ne bo, ne bova šla predaleč, verjemi mi.
Sedi v avto, res, da ni papamobil,
vožnja je varna in pripelje te na cilj
in če zavijem z glavne poti, aha … Kar brez skrbi …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
