Vsak dan od sedemnajstih delam pa do treh, ko je že temna noč.
Država vzame kar zaslužim, napitnina je pomoč.
Strežem pivo in poceni vino, zraven pride še nasmeh,
bife ni velik in malce star je, a priljubljen pri ljudeh.
Sto obrazov in življenj, sto usod iz dneva v dan
in ko jim prisluhnem vidim ves njihov svet zlagan.
Zvem kaj se dogaja v kraju, tod okoli in še dlje,
kdo je s kom včeraj varal in kdo k maši več ne gre.
Prav vsak večer samo za vas tja dolgo v noč odprto imam,
pri meni vedno dobrodošli ste, mogoče kak nasvet vam dam.
Spila bova šilce, deci rujnega, zapela viže stare
in ni ovir da ne bi rešila se težave, ki vas najbolj tare.
Ivanu propada posel, kreditov je preveč vzel
in pri trinajstih si sin dovoli mnogo več kot bi si smel.
Prav potiho mi zaupa Marta, da bil mož spet nasilen je:
“Zapusti grobjana!” rečem, za kavo pa bo dal bife.
