Tu sem sama spet, ne najdem več poti,
ne nazaj, ne naprej, ne po bližnjici.
Kje je tista pot, kje je tista moč,
ki vodila življenje je moje nekoč?
Domov v srce, hočem nazaj v srce,
a hoditi želim si svobodno naprej.
Kje je tista pot, kje je tista moč,
ki vodila življenje je moje nekoč?
Ker jaz dvignem krila s teboj,
postanem ptica s teboj.
Dvigni krila z menoj,
nikoli proč od tu, nikoli proč od tu,
jaz dvignem krila s teboj.
Postanem ptica s teboj.
Dvigni krila z menoj,
nikoli proč od tu.
Zdaj grem le naprej, z ognjem v očeh,
pred seboj vidim luč, ki me vodi tja
kamor vse srčne ptice tako rade zahajajo.
Tu te najdem spet in odprem srce,
odvržem oklep, ki me ščitil je!
Svojo pot si obljubim najti v vsaki temì.
Senc ni več le nebo je nad nama,
plapolava, ker vse je za nama,
veter nosi na plečih do raja oba.
