Kam od tu naprej, če že zdaj zažigamo obzorje?
Kako od tu nazaj, če je papir več vreden kot smo mi?
Tiho prepustim naj me nosi nemirno morje,
mogoče me prav danes še zadnjič ohladi.
Radio predvaja le še strele in udarce.
V časopisu piše, da smo zašli s poti.
Danes bomo peli in dvigali kozarce.
Včeraj smo rojeni in že vsega krivi mi.
Vabljeni vsi na karneval,
da se odrinemo od tal.
Generacija ljubezni, upanja.
Novi val.
Letajo po zraku sledovi optimizma,
vajeti v mraku prevzem protagonizma.
Zbrali smo pogum za upor, da nekaj spremenimo.
Bolje da smo danes nori, kot da jutri se bojimo
Delajmo napake, čisto iz vsake.
Izpira se zlato, izpira se zlato …
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.