“Schatzi schenk mir ein Foto.
Eins, zwaj, wosemnajst.
Še ena od noči, ko nismo smučali
v Avstriji, devet’ga januarja.
V mali kočici, ta luštna toči mi,
da mi pobere še to, kar ‘mam d’narja.
Jaj, šnopca v čaj,
“Noch eine” tle mi daj.
In vprašam: “A s’ ti še fraj?
Vzel bi te s sabo v Slovenijo mojo nazaj.”
“Schatzi schenk mir ein Foto.”
Fotkaj mi “das” dekolte.
Skos dirndl vidim goloto,
hej, bejba, “du bist” sam za me.
“Schatzi schenk mir ein Foto.”
Je rekla: “Tebi pa ne!”
Prav, da gre za pomoto,
da je doma z Radovl’ce.
Dopust je vzel hudič, spet nisem smučal nič,
ta slika, ki jo škilim, me preganja.
Posluš’ me, ti deklič, veš, če te fehtar pič,
točila jutr’ boš mrbit sred’ Kranja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.