Tiho povej mi na uho,
kdo tvoje srce greje sedaj
in ti govori, da mu ob tebi
je najbolj lepo.
Ni več besed, zgodbo poznam,
a prazen je svet tvojih dejanj,
obljubil si mi, da čakal me boš,
ko se spet srečava.
In v solzah morje moje valovi.
Utapljam se in upam, da me sliši kdo.
Primi me modrina večna
in izperi mi srce.
Tu ujeta spet bom srečna,
ker se našla bom drugje.
Primi me modrina večna
in nikdar ne vrni me,
saj v solzah morje moje valovi.
Tiho povej mi na uho
kdo tvoje srce, zdaj je ujel
v svoj pajčolan
in pred mojim pogledom je skril.
Ni več besed, zgodbo poznam,
prevečkrat bilo veliko je drame,
a upanje naj zadnje umre,
če odhajaš z njim.
In v solzah morje moje valovi.
Utapljam se in iščem pot, ki tukaj več je ni.
Primi me modrina večna
in izperi mi srce.
Tu ujeta spet bom srečna,
ker se našla bom drugje.
Primi me modrina večna
in nikdar ne vrni me,
saj v solzah morje moje valovi
za tebe le.
Naj udari zdaj nevihta
in izbriše najin svet,
da bom sama vanj ujeta spet.
Primi me modrina večna
in izperi mi srce.
Tu ujeta spet bom srečna,
zdaj le morje vse o nama ve.
