Lahko si kdaj priznam,
da sem premagan, da moj up je pokopan.
Lahko si zdaj priznam,
da vse, kar hočem, zame res je daleč vstran.
A ko se zgodi, me nič ne pomiri,
na vsaki sliki si le ti.
Ko zaprem oči, spet pred mano si,
tvoja senca mi sledi.
Tebe ne dam, tebe ne dam,
daj, tako me zdaj poglej, da me zadane.
Ogenj v njej, ogenj v njej,
kot da padam v vulkan, ne morem stran, ne morem stran.
Ko hočem kam drugam,
spet tvoja moč, ko vleče me, sem ti predan.
Zavezan v tvojo dlan,
spet tvoje ustnice na mojih, kot iz sanj.
A ko se zgodi, me nič ne pomiri,
na vsaki sliki si le ti.
Ko zaprem oči, spet pred mano si,
tvoja senca mi sledi.
Tebe ne dam, tebe ne dam,
daj, tako me zdaj poglej, da me zadane.
Ogenj v njej, ogenj v njej,
kot da padam v vulkan, ne morem stran, ne morem stran.
A ko se zgodi, te nič ne pomiri,
na vsaki sliki si le ti.
Ko zapreš oči, spet pred mano si,
tvoja senca mi sledi.
