Zasnubil sem deklino tam, gor za vasjo,
a očka so mi rekli: “Le pridi po njo.
Pripravili za ohcet se bomo tako –
Tak dolgo vsak, tak dolgo vsak jo pomnil bo!”
In malo smo vozili v četrtek cel dan,
od zibke pa do skrinje prišlo je na dan.
Na šrangi pa sem fantom denarce odštel,
saj bom najlepšo deklico za ženko vzel.
Ko pa prišli smo svatje po dekle na dom,
so vrata b’la zaprta, smo trkal močno.
Pripravili so staro res grdo ženo.
Le kaj naj jaz, le kaj naj jaz počnem zdaj z njo?
Potem pa pride prava, res lepa, kot cvet,
oči nam ostrmijo, kot bi bil privid.
Sem srčno jo poljubil, zavriskal naglas,
da ohcet je, da ohcet je naj ve vsa vas.
Ohcet, ohcet, ohcet je tam, na sred’ vasi.
Muzikantje špilamo, da se kar iskri.
Ženin in nevesta pa solo plešeta,
svatje jima voščijo, da srečna bi bila.
