V norem svetu hodila sva
vedno drug mimo drugega.
V meni nekaj premaknil si,
ko srečala sva se z očmi.
Vsak nov dan sem čakala te,
da pod roko si peljal me,
bil je veter v laseh,
sonce v tvojih očeh
in iskren bil je smeh.
Na jasi tam sva posedela,
v tišini nežno se objela
in zgodbo najino začela.
Nikoli naj se ne konča.
Vse odkar sva se srečala,
misel nate miru ne da,
dneve s tabo predstavljam si,
na poti k sreči manjkaš mi.
S tabo šla bi na kraj sveta,
naj prihodnost bo najina,
ti pomeniš mi vse,
moje mlado srce
zaljubilo se je.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.