Odkar za šankom ona dela,
odkar prišla je v našo vas,
je moška družba bolj vesela,
Ob njej hitreje teče čas.
Zdaj hitro že začutim žejo
in tam posedam dan za dnem
in dokler vrat mi ne zaprejo
domov ne grem.
Moja natakar’ca mi rada vedno da
in je le moja, vsak dan le moja.
Moja natakarca srce veliko ima,
zvečer pa v svojo me posteljo pelja.
Zdaj vedno po naporni službi
zavleče se mi pot domov,
ker luštno je v njeni družbi.
Za šankom me že čaka stol.
Doma izmišljam si vse živo,
da spet prišlo je nekaj vmes,
saj je pri njej bolj zanimivo,
prav zares.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.