Na nebu srečna zvezda prav za vsakogar žari,
a včasih za trenutek mora odpočiti si.
Čeprav takrat na mrzli svet, ko dete si rojen,
brez njene pomoči še bolj si nebogljen.
Lahko se vdaš v usodo ali pa preklinjaš jo.
Sprašuješ se vse dni zakaj ne služi ti telo.
Lahko pa svojo dušo in srce obogatiš,
si srečo kuješ, sam drugim jo deliš.
Usoda res ga na voziček je privezala,
a vendar se njegova pot je strmo vzpenjala.
Pomagal sebi je in drugim zdaj podjetnik je,
ob delu lepo pesem rad ima nadvse.
Saj glasba v življenju, kot svetla je luč,
ki te bogati in do veselja je ključ.
Ker s pesmijo krajša je pot do srca,
prijatelj, zapoj danes še ti z menoj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.