Daj, da te poljubim še zadnjič, edina,
daj, da te objamem, le to nama ostane.
Daj, da te začutim še zadnjič, edina,
preden najin svet razpade.
Le še ena noč polna je strasti,
ob tebi spet zmrazi me, o, ne vem, kaj bolj boli.
To, da se oba bojiva, kaj je prav in kaj narobe
ali to, da se sprašujem, kaj bo jutri, ko ne bo me.
Kdo te bo objel ponoči, ali sama boš zaspala?
Kdo ti bo obrisal solze ali sama boš jokala?
S kom se igre boš igrala, ki sem jaz jih naučil te?
S kom ljubezen boš delila, del mene še v njej je.
Daj, da k sebi stisnem te zadnjič, edina.
Objemi zdaj močno me, da še enkrat poletiva.
Daj, da spet goriva kot sveče, edina,
kot vosek se topiva.
Naj bo zdaj ta noč za vse najine noči,
kot prvič te vzamem, jutri zadnjič te spustim
in če le en del ostal bo, vse bilo bi vredno,
tako kot ti del mene, veš, vzela si za vedno.
