Prijatelj moj Gorenjček rad povabi me na pir,
jaz se izmotavam, ker vem, da bo prepir.
Je ženska moja takšna, da pametna je za tri,
pijan domov boš vozil, lahko se kaj zgodi.
Sposobna je brez diha ropotati v nedogled,
vem, da ne razumem in škoda je besed.
Prijatelja pa moški na cedilu ne pusti,
možnosti pretehtam, ko se posveti mi.
Pa kje s’ dobil to babo, sem mislu, da boš sam!
Gostilna je za moške, nažen’ hudirja dam’!
Kako se je razburjal in pamet mi solil,
ko dala je za rundo, pa se je pomiril.
Da gospodar sem v hiši, bi pokazal ji lahko,
a sitnobo malo imam pač rad zelo.
Sedaj je koza sita, jaz, ubogi volk, pa cel,
sem v avto jo naložil, v gostilno s sabo vzel.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
