Rodila me slovenska je mati,
vzgojila, več ni mogla mi dati:
»Nikoli, sinko moj, ne pozabi,
tvoj te dom zmeraj vabi,
tukaj čakamo te!«
Še rekla mi ljubeče je, nežno,
pa čeprav čisto bežno,
da me rada ima!
Moje slovensko srce venomer bije za te,
tudi če v svet me popelje sto poti.
Moje slovensko srce pravi ljubezni je dve
varno shranilo do konca svojih dni!
Odšel sem kot mladenič na tuje,
v srcu pa skeli me vse huje:
»Le mati vedno prav je imela,
mi najboljše želela,
da ostal bi doma.«
Povem vam, da na vsem širnem svetu,
tem vesolja planetu,
lepše ni nikjer!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.