Nekoč, ko boš videl naprej in nazaj,
morda se boš vprašal za koga, zakaj.
Takrat se bo v tebi zbudil vagabund,
odkril boš praznino, začutil boš punt.
Zapoj ljudem, kot sami pojo,
ostala bo pesem, ko tebe ne bo.
Preromaj deželo, nje dušo spoznaj,
kar v sebi boš čutil, to s pesmijo daj.
Nekoč, ko pod oknom več slavčka ne bo,
morda te bo gnala čez širno zemljo.
Kjer sonce resnice posije, postoj.
Naj taki te rabi, prijatelj bo tvoj.
Zapoj ljudem, kot sami pojo,
ostala bo pesem, ko tebe ne bo.
Preromaj deželo, nje dušo spoznaj,
kar v sebi boš čutil, to s pesmijo daj.
Ko slave, bogastva ne boš več iskal,
boš lažje razumel, boš lažje dognal.
Na druge nam strune takrat zaigraj,
morda je to danes, morda je to zdaj.
Zapoj ljudem, kot sami pojo,
ostala bo pesem, ko tebe ne bo.
Življenje je radost, življenje je boj.
Življenje je pesem, to pesem zapoj.
