Črte na papirju
nam krojijo dni,
sanje arhitektov,
sklepi urbanistov,
ki ne znajo ceniti
narave in ljudi.
Svobodno sonce
zapirajo v beton.
Morda že jutri
bo ta vsem novi dom.
Rastejo tovarne,
res je to razvoj.
Toda mrtvih rek
in zastrupljenih morij
ne očisti nikdar več
ne človek in ne stroj.
Z močjo narave
si kujemo denar,
skrbeti zanjo
pa nam je peta stvar.
Hej, hej, dobro poglej
lepote vse,
dokler se še dobe.
Hi, hi, kaj se ti zdi,
ali te je morda strah bodočnosti?
Ho, ho, je pač tako,
to, kar danes se sadi,
jutri zraslo bo.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
