Jaz ne morem več v temi živet,
jaz bi hodu na soncu, jaz bi hotu tebe ‘met.
Zdaj ne rab’m več ostalih stvari,
sam’ še svoje sanje in človeka kot si ti.
Mislim, da sem videl že ogromn’ lepih slik,
a podvomu sem vase, nehal’ trest’ mi je kosti.
Zdaj počivam na otoku in si zidam gradove,
v njih srečo lovim.
Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce.
Jaz ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce.
K’t da b’ vidu svojo dramo v naprej,
zdaj sem brisal žalost in dodajal svoj nasmeh.
Vsako dušo k’ me gleda v oči
sem povabu zraven, naj še ona to doživi.
Preden svoj obraz v solze potopim,
zlate solze sreče, preden od dobr’ga znorim,
rad bi videl, da še ti greš z nami,
skupi bomo videl kva pomen adrenalin.
Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce.
Jaz ne verjamem v telo, rad bi te videl, videl, videl…
Jaz ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce.
Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl, videl, videl…
