Je Polde navaden, bolj majhen možak,
a toliko večji njegov je curak.
Če vidiš na nudl ga plaži, se ti zdi,
da pravzaprav Polde s curaka visi.
Če vidiš na nudl ga plaži, se ti zdi,
da pravzaprav Polde s curaka visi.
Je Poldeta prjazna, okrogla gospa,
kosmata do brade in z breznom brez dna.
Kdor vidi jo nago, prav vsak se zgrozi:
glej fuflo, k ma noge in modre oči.
Prevzelo Poldeto nekoč je gorje,
si brisala z dlačicami je solze.
Kar ugleda junaka, ki hodil je sam.
To bil naš je Polde s curakom na ram.
Potoži se ona, potoži se on.
Sta šla potolažit se k njemu na dom.
Je kmalu povedalo škripanje dil:
za prav vsako metlo najde se štil!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
