Ko sem zvedel zate, si ukradla mi srce,
zdaj v njem vedno nosim deklici prekrasni dve,
ena je najdražja, ki sem prstan zlat ji dal,
druga ti si sonček, ki prav naju si izbral.
S tabo sem bogat, kot nihče drug na svetu ni,
s tabo sem spoznal, da “rad te imam” le fraza ni.
Ko mi mami tvoja zate je povedala,
solza sreče je po licu sled narisala.
Kadar te v naročju vsa začarana držim,
k sebi te privijem, da objemček tvoj dobim.
Veš, življenja mojega brez tebe zdaj več ni,
kar bom zmogla, znala, vse bom dala draga ti.
Veš, tvoj zvon, ki smeh vsak nov dan polepša mi,
sreča najina postala mala punčka si.
Jaz te verze snujem, ti pa mamico budiš,
sredi sanj najslajših si objemček njen želiš.
Veš, jaz te razumem, ko se sredi sanj zbudim,
vedno jo pobožam in poljubček ji pustim.
