Moraš le naprej,
moraš le naprej,
le ujemi spet
vase svet idej.
“Dvigaj se v nebo”,
vedno rekli so,
a kdor leta sam,
hitro se zbudi iz sanj.
Daj, povej, kaj te drži,
ti zamrzne mlado kri,
da osamljeno strmiš,
od realnosti bežiš?
Je pretežek zrak
in še iščeš znak,
da je to res prava pot
od nikamor do nekod?
In moraš le naprej,
moraš le naprej,
ne, nazaj ne glej,
moraš le naprej.
Dvigaj se v nebo,
veš, da greš lahko
vse do konca zvezd,
praznih sivih cest.
Dvigaj se v nebo,
veš, da vse lahko,
a če letaš sam,
hitro se zbudiš iz sanj.
Grizejo te vse skrbi,
kdo kaj misli, kdo lovi,
a rabiš le nasmeh,
pesem, da te prebudi.
Tukaj bom, ko pade mrak,
naj bom luč do tvojih vrat.
Saje pihniva z oči,
naj srce spet zagori.
In moraš le naprej,
moraš le naprej,
ne, nazaj ne glej,
moraš le naprej.
Dvigaj se v nebo,
veš, da greš lahko
vse do konca zvezd,
praznih sivih cest.
Dvigaj se v nebo,
veš, da vse lahko,
a če letaš sam,
hitro se zbudiš iz sanj.
Dvigaj se v nebo, o-o-o.
Ker vse te čaka, ni več mraka,
bodi luč za dobre ljudi.
Je smisel časa, da odnaša
tisto, kar te boli.
Moraš le naprej,
moraš le naprej,
in nazaj ne glej,
zmoraš le naprej.
Dvigaj se v nebo,
veš, da greš lahko
vse do konca zvezd,
praznih sivih cest.
Dvigaj se v nebo,
veš, da vse lahko,
več ne letaš sam,
z mano ni ti konca sanj.
Dvigaj se v nebo, o-o-o.
Dvigaj se v nebo.
