Mogoče kdaj in kje živeli so ljudje,
ki ni bilo jih strah
pokazati roke v rokah.
Mogoče kje in kdaj obstajal tak je kraj,
kjer je živel nekdo,
nekdo, ki bi mu mar bilo.
Nekdo, ki bi zbral pogum in bi znal poljubiti
z besedami in res hudo bi to počel
in bi mi pustil, da vase bi ga vzela
in ljubila bi.
Ki bi me ujel, ki bi me ogrel
in me pijano bi objel, ko vrnem se domov
in mi dovolil, da pojem mu v postelji sredi noči,
nekoč, morda, nekje, nekdo…
Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer,
sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš naokrog.
Če je kje usoda naj udari, naj pokaže smer,
sreča je povsod, a je daleč, ko hodiš okrog.
Mogoče kje in kdaj ti priznam, da imam
zate pol srca,
da bi ti rada dala ga.
Če bi zbral pogum, če bi znal poljubiti
z besedami kot stokrat prej si to počel,
a si jih pustil pri tisti, ki je vzela, a ljubila ni,
nekoč, morda, nekje s teboj…