Vrh planin nekje me čaka roža rož,
ko te najdem, moja boš.
Hej, dolina, čuvaj dom, zdaj grem v goro,
smeh deklet me vabi v njo,
tam, kjer ptice v vetru pesmi spletajo,
da od sten odmevajo.
Nosi veter vonj borovcev naokrog,
v daljavi poje rog,
tu mi pade mrak na sončne travice,
hej, dekle, pogrešam te.
Vrh planin nekje me čaka roža rož,
ko te najdem, moja boš.
Sva na koči mi na paro vrezana,
to za čase vse drži,
vidim nagelj bel, za prstan vmes ima,
najinega pa še ni.
Tu na nekaj zemlje, ki ni tuji grom,
cvet prelep posadil bom,
če nadene srajčko si in zacveti,
potem me iščeš tudi ti.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.