Člov’k vidi sto stvari, taužnt si jih želi.
Kolko kej kušta, zmeri zanima ga.
Kar kdo nagrabi si, sam za en čs dubi,
sej je ni stvari, da jo odnesu bi.
Vse na tem svetu posojeno je, ure vesele in sreče, vse.
Če dnarja ni več, treba ni žalovat’,
ko moraš it, vse nazaj moraš dat’.
Vse na tem svetu posojeno je, ure vesele in sreče, vse.
Če dnarja ni več, treba ni žalovat’,
ko dajo te v grob, vse nazaj moraš dat’.
Jaz izposodim kdaj, ljubico naskrivaj,
včasih pa delim, dva deci al pa tri.
Če si sposodim še, čas za prijatelje,
musko in za dom, zmeri rad mel ga bom.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.