Zadnji poraz

Mogoče si zver,
mogoče bi blo boljš te pustit pr’ mir’.
Mogoče netopir,
mogoče je v teb’ neznosen nemir.

In gledam in čakam in stiskam pesti,
mogoče si resnična, mogoče te ni.
Če srbijo prsti, se zmer’ kej zgodi,
mogoče mi nalagaš – dol ti visi!

Zjutri mi pokaž,
svoj pravi obraz.
Bojim se, da bo to moj
zadnji poraz.

Mogoče si lisica,
zvesta sama svoji intuiciji.
Mogoče kriva priča
izgubljena v šah-mat poziciji.

Vse, kar pr’čaraš, se v prah spremeni,
mogoče si resnična, mogoče te ni.
Zajahi lipicanca, pasove odpni,
mogoče mi nalagaš – dol ti visi!