Jest sm bog ljubezni, men’ ne manjka sanj.
Jest začaram srečo, men’ zaupi dlan.
Jest poznam svetlobo, ki odpira dan.
Z njo si fila žile črn tulipan.
Ona sanja sonce, čist, kristalen dan.
Nanjo vsake tolk’ pristane Peter Pan.
V njej je dost ljubezni, mnogo več krvi,
nevidna je v temi, prozorna med ljudmi.
Zato pa raste tulipan,
črn divji tulipan.
Zato pa raste tulipan,
črn divji tulipan.
Vedno, ko posije črn tulipan,
tol’krat tud’ izgine iskra mojih sanj.
Včasih se pokaže ta škrlaten dan,
da začara srečo črn tulipan.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.