Že kot mejhn sm otrok vedno kregan biu,
ker sm vedno kej frderbu in sm vedno kej razbiu,
so za uhle vlekli me dol s sosedne jablane,
češ da tko pa res nikamor več ne gre.
V šoli nč ni boljše blo, kvečjemu še bl slabo,
sm ta huj biu razgrajač, usaj govorl so tako,
bolj sošolke so kot knjige me zanimale,
pa so enke padale kot domine.
In takr’t sm reku si: »F’nt, pozabi na skrbi,
dons ti gre res bolj slabo, zato pa jutr bolše bo!«
Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se
in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je.
Ko te ne razumejo in ko vsega si že sit,
le nasmehni in požvižgaj se na njih!
Tut u službi zlo na hitr nogo sm dobiu,
ker dve toni paradajza prevec sem narocil.
Šef je cist ponoru, jest pa sm trdiu:
»Seu že pojedu, če ne bo pa segniu?!«
In takr’t sm reku si: »F’nt, pozabi na skrbi,
dons ti gre res bolj slabo, zato pa jutr bolše bo!«
