Kdo vodi te do ljubezni
in da ti sijaj v oči?
Mar res usoda je tista,
ki srečo človeku kroji?
Ko se korak prav obrne
in se nehote srečava,
so lička zmeraj rdeča,
še vedno pa sva le prijatelja.
Ti sladka si, kot zrela jagoda,
a vem, da nisi mi usojena.
Trdiš, da fanta si želiš,
da po ljubezni hrepeniš,
zanimanja pa zame ne gojiš.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
