Ko včasih stemni se in pride trpljenje,
globoko v meni odmeva: »Zakaj?«
In znana fraza »Tako je življenje,«
ne more vrniti spokoja nazaj.
Pa se spomnim besed Tvojega Sina na križu:
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
In vem, da sem v trpljenju Tebi še bolj blizu
in upam, da mi boš ta »Zakaj?« odpustil.
Moj dobri Bog, Stvarnik vsega vesolja,
Ti vse veš, Ti veš, da rada Te imam,
vedno naj se zgodi Tvoja volja,
zaupam Ti, Tvojo ljubezen poznam.
Ko mrak me zagrne in iščem rešitev
v vrtincu težav, želim si domov
in vem, da me reši edino molitev,
da vse preizkušnje so Tvoj blagoslov.
Saj se spomnim besed Tvojega Sina na križu:
»Eli, Eli, lama sabaktani?«
In vem, da sem v težavah Tebi še bolj blizu,
da nosiš kot dragulj me na svoji dlani.
Moj dobri Bog, Stvarnik vsega vesolja,
Ti vse veš, Ti veš, da rada Te imam,
vedno naj se zgodi Tvoja volja,
zaupam Ti, Tvojo ljubezen poznam.
Naj bo vsaka solza, vsaka bolečina,
spomin na trpljenje Tvojega Sina.
Moj dobri Bog, Stvarnik vsega vesolja,
Ti vse veš, Ti veš, da rada Te imam,
vedno naj se zgodi Tvoja volja,
zaupam Ti, Tvojo ljubezen poznam.
Oprosti mi, če me žalost zanese,
svoje srce polagam na Tvoj oltar,
odslej pa vse, kar življenje prinese,
sprejela bom in razumela kot dar, kot Tvoj dar.
