Vojsko je ustvaril iz nič,
prežel jo z duhom je novim,
da bila mu je v roki blisk,
ki silno udari, izgine.
Povsod pričujoča kot zrak
in vedno nevidna kot veter.
Ljudem se je v sanjah prikazoval
jahač na belem konju,
ki pred njim se na daleč razmikajo
vrste sovražne.
Kdaj v miru se kaže njegov nam junaški lik,
neprenehoma snuje in kadar s preprosto besedo
osvetli položaj,
sedanjost prelije v mogočnost.
In kot na ukaz prostovoljno okrog njega
se zgrinja delavno ljudstvo,
se zgrinjajo strumne brigade,
ljubeča mladina.
Govori in naše bo kladivo povzelo tvoje besede.
Po Zemlji naši jo pelo, jo neslo na vzhod in zahod
in vero budilo v vse lepšo podobo sveta.
Govori in naše bo kladivo povzelo tvojo besedo.
Po Zemlji naši jo pelo, jo neslo na vzhod in zahod
in vero budilo v vse lepšo podobo sveta.
