Tisto noč smo imeli preveč energije
in smo bosi plesali od Pirana do Lucije,
ko lovili smo veter pod svoja stopala,
smo gledali luno, kako je obstala
in se smejala.
Tisto noč smo prešteli vse budne taksiste,
z glasnim petjem budili zdolgočasene turiste,
ko smo skupaj z valovi objeli obalo,
smo čakali sonce, da bo posijalo,
a je kar spalo.
Take noči se zgodijo
brez pravega vzroka,
take noči te dobijo,
v tebi zbudijo otroka.
Take noči so kot film,
prav vsak scenarij je mogoč,
kdo ve, če nas nocoj
ne čaka taka noč.
Tisto noč smo spoznali trenutke norosti
in skrivnostne prehode čez resnobo do mladosti,
ko smo mahali zvezdam, za hip smo se zbali,
da bodo občutki s svetlobo zbežali,
a so ostali.
Tisto noč smo shranili med večne spomine,
tja med zgodbe poletja, med prismuknjene vsebine,
ko se včasih dobimo in gremo na kavo,
se tisti dogodki, tako za zabavo
vrnejo v glavo.
Take noči se zgodijo
brez pravega vzroka,
take noči te dobijo,
v tebi zbudijo otroka.
Take noči so kot film,
prav vsak scenarij je mogoč,
kdo ve, če nas nocoj
ne čaka taka noč.
Včasih se večer ogreje, brez načrta, brez ideje,
ko nihče ne pričakuje, dan se v jutro nadaljuje.
Včasih se večer ogreje, brez načrta, brez ideje,
malo morja, malo sonca in korak ne najde konca.
