S strahom čakam spet sobotnega večera,
ko me nežno boš poljubil na lase,
rekel mi, da škoda je res tega dneva,
toda med ljudi potegne te srce.
Dolgo v temno noč te bom zaman čakala,
v mislih vse do jutra bom samo s teboj,
ob najmanjšem zvoku spet bom vztrepetala,
v sebi bala se, da nisi več le moj.
Nocoj spet bom sama,
nate mislila bom dolgo v noč.
Mirna bom šele tedaj zaspala,
ko se vrneš v moj objem smejoč.
Z muzikantom zmeraj luštno je živeti,
mislijo si znanci in prijatelji,
a nihče ne ve, da se življenje z leti
kakor pesek med dlanmi porazgubi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
