Včasih se dogaja,
da me odnaša čuden plaz,
daleč od raja,
kjer žalost riše mi obraz.
Ko na sanje pade mrak,
ta refren preseka zrak.
Rojen v znaku sonca,
skrit v zlato nit, ki nima konca,
sem lastna fantazija,
žarek, ki temno noč prebija.
Rojen v znaku sonca,
pesem, ki je v meni, nima konca,
ko slišim prave zvoke,
nebo je na dosegu roke.
Se zgodi, da padem,
da naenkrat znajdem se na tleh
in solza krade
iz obraza magičen nasmeh.
Ko sem skoraj izgubljen,
spet zaslišim znan refren.
Rojen v znaku sonca,
pesem, ki je v meni, nima konca,
ko sence me lovijo,
zbežim v svojo melodijo.
Par besed in bujna domišljija,
pa deluje kakor čarovnija.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.