Na ladji življenja slepi potnik je,
ga vsakdo s sabo vozi, prizna ali pa ne!
Nikomur ni napoti, dokler skriva se.
Gorje, če se prikaže, mu jeza je ime!
Le kdo bi razumel čudne te stvari,
odpira usta človek, a jeza govori!
Najraje se nadloga strese med ljudi,
ki radi jih imamo, saj te najbolj boli!
Ko huda se jeza zopet ohladi,
ko se oči odprejo, kesanje se zbudi.
Takrat pogum svoj zberi, treba reči je
čarobne tri besede: »Oprosti, prosim te!«
Če ste zamerili, pa še odmerite!
Morda hitrejši le od misli jezik je!
Vse, kar je slabega, takoj pozabite,
a kar je dobrega, pa pomnite!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
