Srečen med trtami živim, svojo zemljico rad trpim,
delam kakor moj davni ded vse dneve brez besed.
Ko vinograd ozeleni, se srce mi razveseli,
saj v Vipavski dolini se življenje spet začne.
A najlepše jeseni je, ko trgatev se nam prične,
v vsakem grozdu se zabesti sto zlatih sončnih dni.
Vsak Slovenec že dobro ve, da ni boljše mu kapljice,
kot v Vipavski dolini je za vse prijatelje.
Tu bom živel do konca življenja,
rad bom imel vse svoje ljudi.
Tu si bom pel samo od veselja,
dobro imel se žive bom dni.
Ko obišče nas zimski dan, tudi jaz nikdar nisem sam,
zunaj burja pometa nam, mi gremo v vinski hram.
V kleti znova se zberemo, na ves glas si zapojemo,
saj v Vipavski dolini vsak prepeva srčno rad.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
