Dih samote kot da slika
senco mestnega zvonika,
ki zavija v črno moj korak.
V stare verze varno skrita
tja čez trg maršala Tita
misel nanjo plava skozi zrak.
Že peti dan je zbledel,
kaže, da bom preživel.
To se dogaja, zemlja se ne bo podrla
zaradi mojih bolečin.
Daleč od raja ljubezen je umrla,
minuta molka v spomin.
V mojem srcu prava drama,
a na nebu stara dama
že prižiga sveče v slovo.
Z mrakom pada zvok tišine,
veter briše vse spomine,
ki so se prijeli na nebo.
Že peti dan je minil,
jaz pa še vedno sem živ.
To se dogaja, zemlja se ne bo podrla
zaradi mojih bolečin.
Daleč od raja ljubezen je umrla,
minuta molka v spomin.
Končano je življenje nežnega dotika,
naj tale pesem bo namesto spomenika.
To se dogaja, nisem prvi, niti zadnji,
moram ostati močan.
Daleč od raja so večeri strašno hladni,
ampak prihaja nov dan.
