Neznanec cvetim
z množico senc v svetla ozvezdja.
V brezčasju izgubljen
iščem sledi davnih poti.
Kjer vlada ljubezen
občutkom strasti.
Ne vem, kam zgine vse,
kar v srcu že zraslo je nekoč.
Kdo vzame si tisto le moje,
ki v meni zraslo je.
Odnaša me čas,
mi ne pusti, da bi odrasel,
da bi se boril,
da le jaz bi bil.
Le jaz, majceni stvor,
ta, ki se zaljubi tja v en dan.
In prepusti se le življenju,
ki ga premetava sem in tja.
Letim naprej,
da bi v neskončnosti mi tkal
in se borim, da bi spet ljubil,
ljubil kot nekoč,
ljubil brez strahu te,
nežno ljubil te.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
