Tvoj pogled je vse bolj hladen,
pozdravljaš me iz vljudnosti.
Iz navade me objameš,
a v naju manj verjameš?
Iskreno reci mi.
Vse manj in manj te še preberem,
vse bolj in bolj se umikaš proč
in roke so manj tople,
besede vse bolj hladne,
jaz pa te ljubim kot nekoč.
Ko pa srečala se bova čez nekaj let,
bo najbrž lažje kot nocoj,
moje solze bodo najbrž le še spomin
na dneve, ko si bil le moj.
Ko pa srečala se bova čez nekaj let,
bo tak večer kot je nocoj,
moje solze bodo obema le še spomin
na dneve, ko si bil le moj.
Spusti me za hip še blizu,
da oklep tvoj pade malo dol,
da pridejo do tebe
ljubezen in besede,
jaz ljubim za oba dovolj.
Vse manj in manj te še preberem,
vse bolj in bolj se umikaš proč
in roke so manj tople,
besede vse bolj hladne,
jaz pa te ljubim kot nekoč.
