Nekega dne zgodilo se je,
prišla si in rekla: »Več ne ljubim te!«
O, Alice!
S solzami v očeh zdrvela si stran,
moj up, da se vrneš, bil je zaman.
Zdaj si z nekom drugim, a jaz sem še vedno sam.
Ne vem, zakaj odhajaš od mene, draga, ti,
ne vem, zakaj naenkrat se ti tako mudi,
saj vedno sem te ljubil in ljubim te še zdaj, o, Alice!
Čisto vsak trenutek in čisto vsaki dan
bila si moja sreča, dan, s soncem obsijan,
le zakaj me zapuščaš, saj ljubim te še zdaj, o, Alice!
Želje, spomini prijatelj so moj,
še ena steklenica bo prazna nocoj.
O, Alice!
Še danes spomin tako boli,
še slišim besede, ko rekla si mi:
»Vse v življenju se enkrat izgubi.«
Ne vem, zakaj odhajaš od mene, draga, ti, …
Prišla si k meni, objela me močno
in lep je večer in zvezdnato nebo.
O, ljubezen moja!
Sedela sva ob morju in se spominjala,
kako je pot življenja naju združila,
ah, kako zelo zaljubljena sva takrat bila!
