Zdi se, kot da bi sanjala,
tak res čaroben kraj,
v vodi obrisi zvezd z neba,
ki veter se z njimi igra.
Čez polja in pisane travnike
z roko v roki bova šla,
v senci cvetoče jablane
spomine obujala.
Moja Trojica ljubljena,
tukaj srce je doma,
četudi me pot v svet pelja,
se vedno bom vračala.
Sveta Trojica ljubljena,
tukaj srce je doma,
četudi me pot v svet pelja,
se vedno bom vračala.
Vsakič me vodi stezica
vse tja do jezera,
stara mi vrba šepeta,
sem srečna, da tu sem doma.
Gorice in bele kapelice,
na griču klopotec igra,
vsake toliko stari zvon
bim bam bom doda.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
