Tij, za tejbe ge bi napravila čista fse.
Nejdi kraj, ne smijli sebi se.
Znan, ka ne pomaga ti filozofejranje,
püsti naj zgodij se kak trbej.
Glej, na svejte smo zatau, ka bi živeli zdaj,
preveč je skrbij, zatau ne glejdaj nazaj,
prepüste se pa naj življenje tau te vode.
Ge, ge ob tebi mo, ker znaš ka moj si tij,
zatau te naj za drüjgo nika ne skrbij,
sküper va živela tak lepau pomale.
Fejst pomale,
püstiva, ka fse zgodij se fejst pomale,
nikan ne midij se, vejpa z meuf ostane,
ge te čüjten, s tebo mi lipau je, “honey”.
Fejst pomale,
püstiva, ka fse zgodij se fejst pomale,
rejsan nema veze, ka do drüjge pravle,
sploj me ne zanijma, ka lidgej gučijo.
Glejdala va žute zvejzde, nakle va ležala,
sakšno nauč va skup zaspala, müva skuper va ostala.
Nikan ne midij se, važno je ka tü san s tebo,
nega sile, fajn pomale, tij pa ges, daj tü ostane.
Zato pa pravimo ka fajn je tau, srečen biti, fajn je tau,
zavüpaj si, ker maš tij tau, sküper va, ker znava tau.
S tebo san in rejsan ge te nikome ne dan, dan.
Sigurna san ka tau poletje de najbaukše znan, znan.
Pozitivne misli naj so nama sigdar v glave,
neje težko, neje težko, če je “feeling” prave.
Zatau pa zdaj odpelajva se v nekšne takšne kraje,
ge va živela sküper svoj raj.
Pomale, pomale, ideva pomale,
nika ne midij se, lepau fajn pomale.
Pomale pravijo, se sigdar daleč prijde,
naj te ne skrbij, še daleč je do zijme.
Pomale, pomale, ideva pomale,
nika ne midij se, lepau fajn pomale.
Življenje kratko je, prehitro vse odijde,
zatau pomale zdaj, nemaš nikšne sile.
Pomale, pomale, ideva pomale,
nika ne midij se, lepau fajn pomale.
Sakšno nauč va skup zaspala, müva skuper va ostala.
Pomale, pomale, ideva pomale,
nika ne midij se, lepau fajn pomale.
Nega sile, fajn pomale, tij za mene tü ostane.
