Ženka moja res je zlata, v hiši vedno red drži,
ni še b’lo na svet podplata, da obut k njej hodil bi.
V kuhinji prav vse se sveti brez da sploh bi luč prižgal,
na nobeni še polici prah nikdar ni stal.
Če pa kdaj pete odnese in postanem glavni jaz,
takrat hiša se zatrese, to je res en pravi špas.
Se s prijatelji dobimo, karte hitro vržemo,
kakor nori se režimo, pivo eksamo.
Ko sem sam doma, si radio navijem,
pa hladilnik odprem in kakšno pivo spijem.
Ko sem sam doma, si družbo brž dobim,
se s prijatelji takrat popolnoma sprostim.
Cela miza je polita in na tleh je kup smeti,
je v kopalnici poplava, iz pečice se kadi.
V njej pečenko sem pozabil, res jo prav močno zažgal.
Hitro bom počistil vse, da se ne bom izdal.
Ženka se domov že vrača, jaz pa sem in tja norim.
Joj, bo sikala kot kača, upam, da vse uredim.
Pol res pridno spet bom pazil, da res čisto bo, lepo.
Ko pa pete bo odnesla, nova fešta bo.
