Margarita mesečino je razlila
in vse zvezde je zbudila,
njihov sij mi kaže pot.
Glej, polna luna me v tej tihi noči nosi,
k tebi tavam zdaj po rosi,
v mesečini iščem te.
Luna z neba se z mano igra,
sredi noči mi spati ne da,
tiho posluša šepet, ki ga vetrič prinaša.
Luna žari, trava diši,
rosa drsti, kje si pa ti,
mar te je luna v tej noči zaspati pustila?
Meni pa se nocoj nič ne spi,
pa ne vem, kdo je kriv, luna al’ ti.
Margarita v mesečini mi mežika,
mene pa le k njej spet mika,
k njej se mi le mudi.
Glej, polna luna me v tej lepi noči nosi,
k tebi tavam zdaj po rosi,
v mesečini iščem te.
Luna z neba se z mano igra, …
Margarita, Margarita, polna luna, Margarita.
Margarita, Margarita, polna luna, Margarita.
Naj te prebudi, Margarita,
naj te prinese k meni v tej noči.
Naj le zdaj žari, Margarita,
da boš vsaj ti našla pot le do me.
