Naskrivaj prikradem se
kot ptica ranjena, da vidim te.
Na tvojem oknu še luč gori,
a ura skoraj bije polnoči.
Vse okoli mene že davno je pobelil sneg.
V srcu boli, v očeh slepi,
sprašujem se, odgovora ni.
Ali si sama pokrita z zvezdami v objemu noči?
Ali si sama izgubljena nekje v pravljici?
Zame v mojem srcu najlepša si!
Do tvojih vrat le en je korak,
a ni poguma, da postal bi junak.
V tvoji sobi še luč gori,
a ura bije skoraj polnoči.
Vse okoli mene že davno je pobelil sneg.
V srcu boli, v očeh slepi,
sprašujem se, odgovora ni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.