Človeštvo si izmišlja nove norme,
nas kar naprej s tabuji straši,
družba naša nobena izjema ni.
Vse prepovedano pa strašno me privlači
kot Adama jabolko
in ko enkrat ugriznem vanj,
nič več me ne zadrži.
Zapeljiva je skušnjava,
lačno me premami spet in spet,
a ni tabuja na celem svetu,
ki ne bi zrastel le v tvojih očeh.
Le naj strmijo, le naj govorijo,
to me res ne skrbi,
za vedno sem opravila s tabuji,
nič več me ne zadrži.
Zapeljiva je skušnjava,
lačno me premami spet in spet,
a ni tabuja na celem svetu,
ki ne bi zrastel le v tvojih očeh.
To me res ne skrbi,
vsak tabu ima velike oči.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
