Sem vprašal kelnarce, če one kaj vedo,
če one kaj vedo, kam je veselje šlo.
Vse manj je dobrih gostiln,
vse manj je dobrih ljudi,
vse bolj nas dolgčas razjeda,
nekoč prijat’lji, zdaj tujci smo si.
Znanost in tehnika, avto, televizija
so prikovali te v zlati brlog.
Več ne poznaš ljudi, vse bolj se ti mudi
in prehitevaš čas, ne znaš več priti v vas.
Vse manj je dobrih gostiln,
vse manj je dobrih ljudi,
vse bolj nas dolgčas razjeda,
nekoč prijat’lji, zdaj tujci smo si.
Mreža nevidnih ječ stiska nas preko pleč,
stiska nas in duši, tako smo sami.
Pustil bom mestni čas, šel bom živet na vas,
čas si bom sam vzel, ne bo me več v rokah imel.
Šel bom v dobre gostilne,
šel bom med dobre ljudi,
nalil si bom čistega vina
in zapil se s prijat’lji do dne.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
