Sončnice zganile so cvetove,
ko si ti v nebo pogledala.
Sonce se je skrilo za vrhove,
ti si ga zasenčila.
Ti, sončnica, svetlolasa deklica,
ti boš vedno za poletjem šla.
Sončnica, poglej za soncem,
skrito za oblakom se smehlja,
obleci krilo s pisanim vzorcem
in bova v poletje jadrala.
Zlate iskre ti v očeh skakljajo
in do sonca žarki sežejo.
S tvojo sliko valovi se bahajo,
kako si lepa, nebu te kažejo.
Ti, sončnica, svetlolasa deklica,
ti si sonce mojega srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.