Nočem več nazaj

Evolucija teče,
solze so vse večje,
radi gledamo nesreče,
reke krvi niso moteče,
ljudje …

Brez želje, brez resnice,
polne in prazne žlice,
norost, ki kaže svojo moč
in človek bi odšel daleč proč,
v najgloblji del kozmosa,
brez mame, očija, kravate in brez psa
in ko bil bi tam, ko bil bi sam,
vzkliknil yeeeeeaaaahh!

Nočem več nazaj na ta zakleti kraj,
na zemljo, pod zemljo.

Obsojeni na bivanje
in na večno počivanje
in skrivanje svojih malih laži.
Obsedeni z mislijo,
da bi čim več imeli
in da bili bi vedno veseli,
eni drugim krademo zrak
in zahtevamo plačilo.

In človek bi odšel daleč proč,
v skrajni del kozmosa
in ko bil bi tam, ko bil bi sam,
vzkliknil yeeeeeaaaahh!