Sem slišal naokoli, kaj se na vasi godi,
da pri sosedi moji se ata ne pusti.
Prav vsak, ki pride v hišo, za njo pač dober ni,
nje dota je velika, kje pravega dobi?
A pod večer, ko lunca zaplava nad nebo,
se njena post’la gunca in ata spi trdno.
Ljubezen nič ne vpraša za hiše in denar,
ko se srce oglaša, zgodi se prava stvar.
V mesečini skriti so poljubi,
v mesečini dih je te noči.
Če dovolj se fant iskreno trudi,
pamet nje se hitro poslovi.
V mesečini skriti so spomini,
te skrivnosti le mladost pozna.
Ata pa nikar naj se ne čudi,
če ostal nekoč bo sam doma.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
