Kot nevesto je prinesel
veter nam pomlad čez prag.
Na obronku tam za mejo
glogov grm je že košat.
Gre po širnem modrem loku
sonce svojo večno pot.
Lilije cveto pri plotu
bele kot labod.
Jaz pa rastem kakor roža
vsa cvetoča sredi trat,
daleč v poljani skrita
sanje mi budi pomlad.
Kdaj te pot pripelje mimo
in ustaviš svoj korak,
prvo pesem naj zapoje
mi srce takrat.
Na skrivnostni poti najinih želja
se morda že v tej pomladi srečava.
Na poljani zažarel bo rdeči cvet,
za življenje novo spet bo mlajši svet.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
