Po jezeru bliz’ Triglava
čolnič plava sem ter tja.
V čolnu glasno se prepeva,
da odmeva od gora.
Mile ptice po dolinah
in planinah se bude.
Kjer so čule pesem mojo,
vsaka svojo žvrgole.
Hiš’ca ob cest’ stoji,
notr’ pa dekle spi,
fantič pa mimo gre,
gor jo budi.
Fantič, ne boj’ tako,
men’ je pr’ src’ hudo,
men’ bo od žalosti
počlo srce.
Moj očka ‘ma konjička dva,
oba sta lepa, bela, šimena.
Hojladrijadi, hojladrijada,
hojladrija-drija-drija-da.
Še, še en krajcrček ‘ma,
še, še en krajcrček ‘ma,
še, še en krajcrček ‘ma,
en krajcrček ‘ma, da ga mamici da.
Da, da mi kamro odpre,
da, da mi kamro odpre,
da, da mi kamro odpre,
mi kamro odpre od ljub’ce moje.
Regiment po cesti gre,
pa moj fantič zraven je.
Pa moj fantič se izmed vseh spozna,
zelen, zelen, zelen pušeljc ‘ma.
Dala mu je belega,
iz srca veselega.
Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima,
saj mu ga je dala ljubica.
Če študent na rajžo gre,
jupajdi, jupajda,
dobro pije, dobro je,
jupajdijada.
Ha-ha, ha-ha,
ha-ha-ha-ha-ha-ha,
hej!
Jupajdi, jupajda,
jupajdija, hopsasa.
Jupajdija, jupajda,
jupajdijada.
Če študent na rajžo gre,
jupajdi, jupajda,
d’narja nima nič kaj seb’,
jupajdijada.
Rom-pom-pom, še ne gremo domov,
rom-pom-pom, še ne gremo domov,
rom-pom-pom, še ne gremo domov,
rom-pom-pom, živijo!
Pa jaz, pa ti,
pa židana marela.
Pa jaz, pa ti
pa židana marela.
Pa jaz, pa ti
pa židana marela.
Pa jaz, pa ti,
pa židan parazol.
